Cvetličarska stroka se je v Sloveniji začela razvijati v 70. letih 20. stoletja, vendar je bilo v tistih letih v cvetličarnah mogoče kupiti le nekaj vrst cvetja (vrtnice, nageljne, lilije …). Število cvetličarn je bilo majhno, od tega pa jih je bila večina v drţavni lasti. Ljudje so večinoma kupovali cvetje za poroke, pogrebe in rojstne dneve.
V začetki 90-tih je s prestrukturiranjem gospodarstva nastale nove cvetličarne v zasebni lasti, ki so ponujale pestrejšo izbiro cvetja in raznih dekorativnih materialov. Zaradi nižjih cen so bile konkurenčne pridobljeni dobiček pa se je razdeljeval med zaposlene in v nove investicije. To je bil tudi vzrok, da so cvetličarski kadri iz državnih cvetličarn odhajali v zasebne cvetličarne. Zasebni sektor se je krepil tudi z izobraževanjem kadra, s čimer je lahko ponudil več in bolje v primerjavi s državnim sektorjem.
V devetdesetih letih se je možnost uvoza rezanega cvetja povečala. Cvetličarska stroka se je začela naglo razvijati, odpirale so se nove specializirane cvetličarne, ki ponujajo sveţe rezano cvetje in lončnice, in vrtni centri ter semenarne, ki ponujajo materiale za vrtičkarje, hrano za domače živali ter razne rastline za zunanjo ureditev. V zadnjih letih se tudi pri nas pojavlja trend prodaje rezanega cvetja v supermarketih.
Slovenci smo veliki ljubitelji cvetja, lončnic ter balkonskih rastlin. Radi imamo urejene vrtove in parke. Najraje gojimo cvetje za okras domov (balkonsko cvetje) in vrtov. Večino rezanega cvetja prodanega v Sloveniji je namenjena za pogrebne obrede in krašenje grobov, pa tudi za krašenje verskih objektov. Del kupljenega cvetja namenimo tudi za krašenje restavracij, hotelov in poslovnih objektov.
Kot darilo se rezano cvetje podarja predvsem ob praznikih kot so Valentinovo, dan žena in materinski dan, pa tudi kot darilo ob osebnih praznikih (rojstnidan, rojstvo, diploma …). Za lastno uporabo (npr. krašenje doma) ga kupujemo v manjši meri.
VIR: Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija – Marinčič Tomaž (Višja strokovna šola)
